Predhodnica Slovenske ljudske knjižnice Damir Feigel je bila ustanovljena leta 1905 s sedežem v Trgovskem domu v Gorici, kjer so istočasno zaživele še druge slovenske kulturne ustanove. Njena zgodovina se je spreminjala glede na politične in kulturne razmere, ki so vladale v različnih obdobjih. Po drugi svetovni vojni naj bi se njeno delovanje obnovilo in dobilo novega zagona, vendar se ta namen ni popolnoma uresničil predvsem zaradi pomanjkanja primernih prostorov, denarja in usposobljenega osebja. Kljub številnim težavam pa so si obiskovalci redno izposojali knjige. V osemdesetih letih je Zveza slovenskih kulturnih društev obnovila delovanje knjižnice, honorarno zaposlila knjižničarko in primerno uredila knjige v novih prostorih. Knjižnica je bila poimenovana po goriškem  pisatelju- humoristu in časnikarju Damirju Feiglu (1879-1959). Leta 1989 je Feiglova knjižnica prešla pod upravo Narodne in študijske knjižnice iz Trsta. Poleg izposojanja knjig je prevzela aktivno vlogo v kulturnem dogajanju v Gorici s prirejanjem predavanj, razprav, literarnih večerov, otroških pravljičnih uric in podobnih pobud. Zastavljeni cilji so bili doseženi s selitvijo v večje prostore in s strokovno pripravljeno knjižničarko.

Fond

Knjižnični fond sestavlja približno 18.000 knjig, od katerih je 4.500 mladinskih, videokasete (risanke, filmi in dokumentarci v slovenščini), zvočne kasete, več kot 100 naslovov periodičnega tiska v slovenščini in italijanščini (na razpolago so dnevniki Delo, La Repubblica, Piccolo in Primorski dnevnik).

Prostori

Na sedanjem sedežu v Križni ul. razpolaga knjižnica s pisarno in z večjim prostorom za izposojo, kjer so postavljene knjige na prosti pristop. Nasproti je večja čitalnica, kjer stojijo police z dnevniki in drugim periodičnim tiskom, s slovarji in z računalnikom, ki je na razpolago obiskovalcem. V prvem nadstropju je sedež Etnografskega odseka. Leta 1995 je bila odprta mladinska soba z gradivom za mlade obiskovalce, televizijo in videorekorderjem.

Katalogi

Vse gradivo je računalniško obdelano. V knjižnici dajemo tudi možnost vpogleda v vzajemni katalog slovenskih knjižnic COBISS/OPAC. Obiskovalcem je na razpolago en računalnik.

Izposoja

Kdor želi postati obiskovalec knjižnice, izpolni krajši obrazec z osebnimi podatki in dobi časovno neomejeno in brezplačno izkaznico, s katero si potem lahko izposoja knjige. Revij ne izposojamo. Rok izposoje je en mesec za knjige in en teden za videokasete, lahko pa ga obiskovalec podaljša (tudi telefonsko). V primeru, da izposojenega gradiva ne vrnete v predvidinem roku, se zaračunava zamudnina.

Fotokopiranje in medbibliotečna izposoja

Nudimo možnost fotokopiranja in medbibliotečne izposoje s knjižnicami iz Slovenije.